Predavanje in okrogla miza na temo Tveganja - negotovosti - krize

Kategorija novice: 
Obvestila

Fakulteta za organizacijske vede Univerze v Mariboru in Fraportova letalska akademija sta v torek, 17. oktobra 2017, organizirali brezplačno predavanje in okroglo mizo z naslovom Tveganja – negotovosti – krize.

Dogodek se je pričel ob 15. uri s predavanjem dekana Fakultete za organizacijske vede, prof. dr. Iztoka Podbregarja. V okviru predavanja so se prisotni lahko seznanili z negotovostmi in tveganji, s katerimi se v sodobnem mednarodnem varnostnem okolju soočamo vsak dan. Predstavljeni so bili različni načini upravljanja ter obvladovanja tveganj in kriznih situacij. Posebej je bilo predstavljeno tudi področje kriznega komuniciranja, ki je ključno za uspešno koordinacijo vseh vpletenih v nastalo krizo.

Predavanje so v nadaljevanju s praktičnimi primeri dopolnili udeleženci okrogle mize z dolgoletnimi mednarodnimi izkušnjami na področju kriznega upravljanja: namestnik generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Branko Dervodel, nadzornik Holdinga Slovenske elektrarne in Pošte Slovenije Milan Perovič, župan občine Log – Dragomer Miran Stanovnik, načelnik Službe za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov RS, polkovnik Mihael Klavžar, in direktor Fraportove letalska akademije Thomas Uihlein.

Prisotni so spregovorili o tveganjih in krizah na poslovnem, finančnem, ekološkem, informacijskem in drugih področjih. Slovenija se je v preteklosti že soočila s številnimi naravnimi, kemijskimi, letalskimi in drugimi nesrečami ter finančno krizo. Po mnenju sogovornikov so prav te prispevale k temu, da imamo v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami danes dobro razvit sistem kriznega upravljanja. Iz preteklih izkušenj smo se naučili, kako čim hitreje zaznati krizo, se odzvati nanjo, se povezati z drugimi vpletenimi organizacijami in na ta način karseda omiliti njene dolgoročne posledice. Govorci so se strinjali, da je obdobje sanacije, ki običajno sledi krizi, veliko daljše in napornejše kot krizna situacija sama. To je čas, v katerem se ne le odpravlja nastala škoda, ampak tudi oblikujejo preventivni ukrepi, ki lahko v prihodnje krizo preprečijo ali vsaj omilijo.

Pomemben del preventivnih ukrepov so tudi različna usposabljanja in vaje. Ta omogočajo, da se posamezni udeleženci lahko učijo na lastnih napakah in se odpravijo napake v postopkih, brez da bi pri tem prišlo do povečanja krize. Slovenci smo, kot so ugotovili sogovorniki, ne samo dobro pripravljeni na krizo, ampak tudi vedno pripravljeni pomagati. Dober dokaz za to so slovenski gasilci. »V Sloveniji je 160 000 članov prostovoljnih gasilskih organizacij in 1400 gasilskih domov, kar v primerjavi z drugimi državami izredno veliko,« je ob koncu dogodka dodal Branko Dervodel. Številni mednarodni in nacionalni projekti, nov študijski program Kriznega managementa, ustanovitev Fraportove letalske akademije in organizacija številnih vaj so samo nekateri izmed razlogov, zaradi katerih bo Slovenija v prihodnje še varnejša in bolj pripravljena na krizo.